Mesec oktober je predvsem zaradi močno zgodovinskega praznika reformacije, ki je spremenila tok zgodovine oziroma spreminja še danes naša življenja, mesec premikov, sprememb, novih idej in načrtov ter izpeljave le - teh. Tudi tako bi lahko poimenovali ta mesec oktober, mesec reformacije. Eno izmed načel, katero je njen začetnik Martin Luther poudaril je, da naj reformacija človeka in družbe, vseh njenih podob in nians, reformacija nenazadnje naše notranjosti in odnosov do vsega, da naj poteka zmeraj in vedno. Ta namreč ni le enkratno dejanje zgodovinskega značaja, ampak vsakdanji impulz življenja, tisti dih življenja, delovanje božjih sil, delo svetega duha skupaj s človekom. Spremembe na boljše so zmeraj kakor da nujne, potrebne, zaželjene, so tudi naša ne le pravica in privilegij, ampak predvsem odgovornost. Spremembe na boljše, kjer ne čakamo le na tega drugega, ampak smo mi tisti, ki nekaj storimo. Samo krščanstvo je v svojem bistvu polno teh reformacijskih impulzov, kjer sama temeljna božja beseda jasno spodbuja k veri, upanju in k vsej ljubezni, k spoštovanju življenja v najširšem smislu, k vsem dobrim in plemenitim vrednotam, spodbuja nas, naj gledamo v vse smeri, v vsa obzorja, ne le kot pravimo v naša lastna človeška, ampak tudi v medčloveška ter v božja obzorja, v presegajoče in neminljivo, v večno oziroma nebeško. Reformacija nas spodbuja, da naj gremo zmeraj naprej, višje, globlje, eden k drugemu in k izvorni sili življenja, ki je Bog, kateri je po Kristusu pokazal, da je ljubezen temeljna sila vsakršne reformacije. Torej ne le ljubezen do sočloveka, ampak do Boga, do resnice, do življenja, do pravičnosti, do vsega tako in na tak način kakor nas uči tudi božja beseda, kakor nam razgrinja ona sama znotraj tega velikega življenja. Morda je reformacija za nas osebno lahko, da se v nečem spremenimo, da smo bolj pozorni do sočloveka, da se predamo tudi duhovnosti in molitvi, da odpremo vrata nekomu, katerega smo se izogibali, da popravimo napako, da naredimo nekaj koristnega. In še in še bi lahko naštevali v nedogled in kakor da nas vse čaka še ogromno dela, radosti in izzivov v smislu reformacije naših življenj.
Katja Ajdnik